Ni glasnost, je tišina znotraj
Samozavest pogosto zamenjujemo z glasnostjo, odločnostjo ali sposobnostjo, da stopimo pred druge brez treme. A prava samozavest ni nič od tega. Je tih občutek, da ste dovolj. Da vam ni treba dokazovati, prepričevati ali se boriti za prostor, ki vam pripada že zato, ker obstajate.
To ni nekaj, s čimer se rodite ali pa ne. Samozavest ni fiksna lastnost. Je stanje, ki niha, raste, se umika in se vrača. In ravno zato, ker ni stalna, je tako dragocena, ko jo čutite.
Od kod prihaja negotovost
Večina ljudi ne izgubi samozavesti zato, ker bi bili nesposobni. Izgubijo jo, ker so nekje na poti ponotranjili sporočilo, da niso dovolj. Morda je prišlo iz otroštva, iz odnosa, iz delovnega okolja ali iz tihe primerjave z drugimi, ki se zdi, da jim vse uspeva z lahkoto.
Ta sporočila se zasidrajo globoko. Postanejo notranji glas, ki komentira vsako odločitev, vsak korak, vsak poskus. In sčasoma se ta glas začne zdeti kot resnica, čeprav je le navada.
Pot k samozavesti se zato ne začne z učenjem novih veščin ali z motivacijskimi stavki pred ogledalom. Začne se s prepoznavanjem, kateri glas v vas sploh govori in ali je res vaš.
Telo ve, še preden ve um
Samozavest ni le miselna zadeva. Živi v telesu. V tem, kako dihate, kako stojite, kako zavzamete prostor v sobi. Ko ste negotovi, se telo skrči, dih postane plitev, pogled beži. Ko ste prisotni v sebi, se telo odpre, dih se poglobi, glas dobi trdnost, ki ne prihaja iz volje, temveč iz ukorenjenosti.
Zato toliko duhovnih in terapevtskih praks vključuje delo s telesom. Ker samozavest ni nekaj, kar si mislite. Je nekaj, kar čutite. In telo je prvo mesto, kjer jo lahko začnete obnavljati.
Dovoljenje, da ste takšni, kot ste
Na koncu je samozavest v svojem bistvu eno samo dovoljenje: dovoljenje, da ste takšni, kot ste. Z vsemi napakami, dvomi, nedokončanimi deli. Ne dovoljenje, da ste popolni, temveč dovoljenje, da ste resnični.
To ne pomeni, da se prenehate razvijati. Pomeni, da se razvijate iz sočutja do sebe, ne iz občutka, da morate popraviti nekaj, kar je z vami narobe. Razlika je subtilna, a spremeni vse. Ko gradite iz občutka “sem dovolj”, namesto iz občutka “moram postati dovolj”, vsak korak postane lažji. Ne zato, ker bi bila pot enostavnejša, temveč ker ne hodite več proti sebi.
Samozavest ni cilj. Je vračanje. Nazaj k tistemu v vas, ki je pred vsemi zunanjimi sporočili vedel, da sme biti tu.
